Z vsakim posegom v okolje nastanejo posledice, ki se odrazijo v okolju. Nekatere od teh so takšne, da ne vplivajo bistveno na okolje, nekatere pa imajo večje posledice in je zaradi tega takšen poseg podvržen posebnim postopkom, preden se lahko izvede.

Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON; Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb) določa v 101. členu, da je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje za vsak plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma in bi lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani. V postopku celovite presoje vplivov na okolje ministrstvo izda oceno o sprejemljivosti vpliva oziroma posledicah plana na območja.

V kolikor ministrstvo ugotovi, da plan ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje posameznih območij, ta plan potrdi. V nasprotnem primeru, torej, če je potrditev plana dokončno zavrnjena zaradi ugotovljenega škodljivega vpliva na območje, se plan lahko izjemoma sprejme, če po izpeljanem postopku prevlade javne koristi druga javna korist prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave.

ZON določa, da je treba v postopku prevlade javne koristi na podlagi ugotovitve, da se plan nanaša na uresničevanje javne koristi, določene z zakonom, in ni drugih ustreznih rešitev za uresničitev te javne koristi, presoditi, katera javna korist bo v konkretni zadevi prevladala. Postopek prevlade javne koristi vodi ministrstvo, na predlog pristojnega državnega organa ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti. Predlog je treba vložiti v 90 dneh po dokončnosti zavrnitve potrditve plana.

V Sloveniji je bila v letu 2020 izdana s strani Vlade Republike Slovenije odločba o prevladi javne koristi, s katero se je v postopku prevlade javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za objekt HE Mokrice, nosilcem posega v naravo, dovoli prevlada javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Zoper odločbo je bila vložena tožba. Sporni predmet upravne zadeve (I U 138/2021-79) je bil, ali je navedeno ravnanje toženke, ki pri odločanju o prevladi javne koristi ni presojala sprejemljivosti posega na vse kvalifikacijske vrste v vplivnem območju posega ter, ali so bila v postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za izdajo izpodbijane odločbe in ugotovljeni oziroma določeni vsi omilitveni ukrepi. Sodišče je odločilo, da v obravnavanem primeru niso bile izpolnjene vse potrebne zahteve, saj je v postopku bil presojan zgolj vpliv posega za varstvene cilje za dve vrsti, pri čemer se za ostale kvalifikacije vrste na območjih Natura 2000 v vplivnem območju posega še odprtega postopka presoje vplivov na okolje ni bilo presojano. Sodišče je izpostavilo, da takšna parcialna presoja ni v skladu z veljavno zakonodajo in postopek vrnilo v ponovno odločanje.

Vlada Republike Slovenije je v letošnjem letu ponovno izdala Odločbo o prevladi javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za objekt hidroelektrarne Mokrice, kjer je bilo ugotovljeno, da se dovoli prevlada javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave, in sicer pod pogojem, da se izvedejo vsi omilitveni in izravnalni ukrepi, prav tako pa tudi, da so vsi ti ukrepi izvedeni sonaravno.

Pri posegih v okolje je tako potrebno upoštevati več različnih dejavnikov, ki se lahko pojavijo, prav tako pa tudi vso veljavno zakonodajo na tem področju, tako nacionalno, kot tudi evropsko in mednarodnopravno.

Urška Stopar, odvetniška kandidatka
Junij, 2022